Montessori žogica
Zakaj smo pri nas pričeli z izdelavo Montessori žogice? Našemu dojenčku, takrat staremu približno tri mesece, smo želeli ponuditi funkcionalno igračo, ki ga bo hitro pritegnila, mu omogočila kvaliteten razvoj, hkrati pa ga ne bo plašila. Montessori žogico sem že poznala, ker me tovrstna pedagogika zanima, ker pa tudi šivam, sem jo želela sešiti sama. Postopek sem našla na spletu in se lotila dela. Kmalu je nastala prva žogica, ki se je je naš fantek zelo razveselil (mimogrede, danes, pri skoraj dveh letih, je še vedno aktualna). Idejo oziroma izdelek sem nato pokazala v skupini mam s približno enako starimi otroci, katere članica sem bila. Pokazalo se je zanimanje z njihove strani in tako sem jih izdelala še nekaj, ves čas pa sem tudi izpopolnjevala malenkosti, ki so se kasneje izkazale za pomembne.
Idejo oziroma izdelek sem nato pokazala v skupini mam s približno enako starimi otroci, katere članica sem. Pokazalo se je zanimanje z njihove strani in tako sem jih izdelala še nekaj, ves čas pa sem tudi izpopolnjevala malenkosti, ki so se kasneje izkazale za pomembne.
Kaj je Montessori žogica in kakšen je njen plus v zgodnjem razvoju malčka?
Montessori žoga (angleško tudi puzzle ball, Amish ball) je odlična izbira za zgodnji razvoj grobe in fine motorike vašega malčka, saj jo je mogoče uporabljati v različnih stopnjah razvoja. Ta mehka žogica z všitim zvončkom bo že zelo kmalu pritegnila malčkovo pozornost in mu vzbudila različne čute.
Njena oblika omogoča enostavno prijemanje, zato pri približno 4-5 mesecih malček začne samoiniciativno prijemati za žogo, ki je v dosegu njegovih oči. Prenašal jo bo iz ene dlani v drugo in obračal, s čimer bo razvijal gibanje zapestja ter koordinacijo roke in oči. Žoga pomaga razvijati sposobnosti ravnotežja in omogoča malčku, da vadi prenašanje predmeta iz ene roke v drugo. Prav tako se ne bo skotalila predaleč, ko jo bo dojenček, ki se uči plaziti, potisnil ali vrgel na tla, zato zagotavlja pravo količino spodbude za doseganje, zaradi svoje mehkobe pa ne poskoči preveč intenzivno, da bi se malček ob tem prestrašil. Kotaljenje žoge naprej in nazaj je tudi način za vzpostavitev družbene vezi med dvema osebama (vi in vaš otrok ali vaš otrok
in sorojenec ali soigralec).
[su_carousel source=”media: 9048,9047″ limit=”10″ target=”blank” width=”468″ height=”740″ items=”1″ title=”no”]
Kako je sestavljena?
zunanji del je sešit iz 100% bombaža z Oeko-tex standardom, polnilo sestavljajo 100% poliestrska vlakna (Oeko-tex® Confidence in textiles Standard 100). Premer žogice cca od 15 – 17
cm, lahko je tudi manjša, 12,5 cm premera, taka je bolj praktična za na lok vozička. V vsako žogico je všit zvonček in trakovi za oprijem ter dodana elastika (mogoče je je preprosto odvezati).
Kaj pa vzdrževanje?
Najbolj priporočljivo je, da jo obrišemo zgolj z vlažno krpo. Če slednje ni dovolj, jo lahko operemo v pralnem stroju skupaj z ostalimi mehkimi igračami, v vrečki za pranje na programu za ročno pranje ali na 30°C – občutljivo (“easy care”) ter posušimo na zraku ali v sušilnem stroju na hladnem programu. Navodila za vzdrževanje navajamo po lastni izkušnji. Vseeno priporočamo, da se žogica uporablja na čistih površinah, saj bo tako manj možnosti, da bi se umazala in bi bilo pranje sploh nujno.
[su_carousel source=”media: 9046,9044,9043″ limit=”10″ target=”blank” width=”1170″ height=”740″ items=”1″ title=”no”]
Lignji z zelenjavo v pečici po moje
Morska hrana mi ni od nekdaj ljuba, zanjo sem morala nekoliko dozoreti. Med morskimi jedmi najraje izberem lignje, od kar pa sem prvič poskusila tiste z zelenjavo v pečici (krivec za to je restavracija Santa Lucija iz Lucije – toplo priporočam!), bi jedla skoraj samo še take.
Tako sem pričela brskati, kako bi lahko lignje naredila še kako drugače kakor frigane. Našla sem nekaj receptov, ki so se mi zdeli primerni (še najbolj mi je bil všečen na strani gurman.eu), ker pa sem predvsem vizualen človek in rada stvari malo priredim po svoje, objavljam tega mojega, preprostega spodaj. Preprost je zato, ker se sestavine da pretežno dobiti brez večjih težav, priprava pa tudi ni zahtevna.
Tako je pri našem obisku slovenske obale ta restavracija skoraj vedno obvezna postojanka. Ker pa nas je v letošnjem letu presenetila trenutna situacija s COVID19, ki nam je močno onemogočila gibanje po deželi in svobodo, kot smo je vajeni, je bilo temu potrebno prilagoditi tudi kuho. Tako sem pričela brskati, kako bi lahko lignje naredila še kako drugače kakor frigane. Našla sem nekaj receptov, ki so se mi zdeli primerni (še najbolj mi je bil všečen na strani gurman.eu), ker pa sem predvsem vizualen človek in rada stvari malo priredim po svoje, objavljam tega mojega, preprostega spodaj. Preprost je zato, ker se sestavine da pretežno dobiti brez večjih težav, priprava pa tudi ni zahtevna.
Kalamari v pečici z zelenjavo
Potrebujemo (za dve lačni osebi): zavitek zmrznjenih lignjev (še bolje svežih, če imate možnost)-cca. 500g, 4 srednje debele krompirje, 1 manjšo bučko, 10 majhnih paradižnikov (češnjev ali datljev), rdečo papriko, provansalska zelišča (ali pa naredimo miks rožmarina, origana, bazilike, peteršilja, timijana), česen po okusu (lahko v prahu, seveda pa je boljši svež), 1 čebula (najboljše rdeča), 1,5 dl vina (rdeče ali belo – jaz sem uporabila teran), 1 dl vode, poper, sol, oljčno olje, cca. 2 žlici koruznega zdroba (polente), sok 1 limone. Lignje pečemo v pečici v ognjevarno posodi (lončen pekač ali pekač iz jena stekla), če nimamo pokrova, si pripravimo nekaj alu folije, da bomo lignje med peko pokrili.
Pečico ogrejemo na 200°C – 220°C. Lignje očistimo, nasolimo in popopramo (sveže mleti poper je super). Krompir olupimo (če je mlad, še toliko bolje, ga spečemo kar v lupini – pred tem ga dobro operemo s krtačko), narežemo na želeno velikost ali na krhlje, obilno zalijemo z oljčnim oljem, solimo, potresemo s polento (to ga bo naredilo hrustljavega in prispevalo k omaki, ki se bo med peko zgostila), nato dodamo čebulo in zelišča – vse dobro premešamo, da se dobro namasti. V ognjevaren pekač stresemo krompir, nanj položimo lignje. Zalijemo z mešanico vina in vode tako, da odmaknemo sestavine in spodlijemo po dnu pekača. Pekač pokrijemo s pokrovom, če tega nimamo, pa lahko dobro služi alu folija s katero improviziramo pokrov.
Pečemo cca. 45 minut, nato pekač odkrijemo in pečemo še cca 15 minut, da se lignji lepo obarvajo in zapečejo. Postrežemo z limono in tržaško omako – če ne prenašamo dobro česna, ga pred peko ne dodajamo – preliv naredimo tako, da česen in peteršilj drobno sesekljamo ter zmešamo z oljem, limonovim sokom in sveže mletim poprom ter serviramo v manjši posodici.
Dober tek!
Maska za obraz
Dogajanje v zvezi s COVID-19 oz Corona virusom spremljamo povsod okoli nas, pa če si to želimo ali ne. Sama sem kratek čas vse skupaj spremljala s privzdignjeno obrvjo, tudi ukrepe, ki se vežejo na zaščito in tako sem veliko razmišljala tudi o zaščiti najbližjih, o kampaniji ostani doma, koncertih z balkona, ukrepih vlade, širših družbenih posledicah… Veliko sem premišljevala tudi o obraznih maskah, ki jih lahko naredimo iz blaga in v katere vstavimo filter. Prepričale so me šivilje iz UKC Ljubljana – pomislila sem, da je boljša takšna zaščita kot nič, o tem pa sem podebatirala tudi s prijateljico, katere mnenje še posebej cenim – zaključki so bili precej podobni – odločitev o izdelavi pralnih zaščitnih mask je bila jasna.