Spiralična ura
Starec je sedel v zguljenem naslanjaču in zrl star televizor iz ultratekočih kockastih kristalov znamke Feliks. Njegov podolgovat obraz se je nadaljeval v globoko plešo, ki jo je obkrožal venec belih las na vrhu lobanje in je zato izgledal kot podoba nekakšnega svetnika na stenah pravoslavnih cerkva. Z eno roko je segal po svojem najljubšem bananijevem čipsu in si ga pest za pestjo tlačil v usta. Z drugo roko pa je gladil dolgo belo brado, ki mu je segala prek trebuha. Med glajenjem jo je od časa do časa tudi očistil drobtin čipsa, ki so mu padale nanjo.
O kotalečem se jajcu, ki je hotelo videt svet – III.
(Ali trilogija kratkih zgodb o jajcih)
III.
Kure so se sprehajale prosto po dvorišču in kljuvale včasih pičo, včasih travo v ogradi. V lopi so stala gnezda, kjer so kure valile jajca, ki jih je gospodinja vsak dan pobrala v koš in iz njih pripravila včasih omleto, včasih pecivo, včasih pa jih je kar tako spekla na oko za svoje otroke.
O kotalečem se jajcu, ki je hotelo videt svet – II.
II.
Na farmi so bile kokoši v reji strpane v valilne baterije. Vse kar so počele je bilo, da so jedle pičo in valile jajca, ki so padala na zbiralne rešetke. Lastnik reje Vladimir je nato dvakrat na dan prišel z vozičkom in jih je presortiral v kalibre extra velika, velika, srednja in mala ter jih odpeljal v prostor na koncu hale za nadaljnje pakiranje.
O kotalečem se jajcu, ki je hotelo videt svet (Ali trilogija kratkih zgodb o jajcih) – I.
I.
Nóvak je sédel na rob postelje in si pomel oči. Pogledal je skozi okno. Bilo je že svetlo, vendar še dovolj zgodaj, da ni bilo še skoraj nikogar zunaj. Le sem ter tja kak osamljen jutranji sprehajalec.
Nóvak si je nataknil copate in se v bordo žametni jutranji halji odpravil po stopnicah v pritličje. Zavil je v kuhinjo in si zaželel sveže cvrtih jajc.