Montessori žogica
Zakaj smo pri nas pričeli z izdelavo Montessori žogice? Našemu dojenčku, takrat staremu približno tri mesece, smo želeli ponuditi funkcionalno igračo, ki ga bo hitro pritegnila, mu omogočila kvaliteten razvoj, hkrati pa ga ne bo plašila. Montessori žogico sem že poznala, ker me tovrstna pedagogika zanima, ker pa tudi šivam, sem jo želela sešiti sama. Postopek sem našla na spletu in se lotila dela. Kmalu je nastala prva žogica, ki se je je naš fantek zelo razveselil (mimogrede, danes, pri skoraj dveh letih, je še vedno aktualna). Idejo oziroma izdelek sem nato pokazala v skupini mam s približno enako starimi otroci, katere članica sem bila. Pokazalo se je zanimanje z njihove strani in tako sem jih izdelala še nekaj, ves čas pa sem tudi izpopolnjevala malenkosti, ki so se kasneje izkazale za pomembne.
Idejo oziroma izdelek sem nato pokazala v skupini mam s približno enako starimi otroci, katere članica sem. Pokazalo se je zanimanje z njihove strani in tako sem jih izdelala še nekaj, ves čas pa sem tudi izpopolnjevala malenkosti, ki so se kasneje izkazale za pomembne.
Kaj je Montessori žogica in kakšen je njen plus v zgodnjem razvoju malčka?
Montessori žoga (angleško tudi puzzle ball, Amish ball) je odlična izbira za zgodnji razvoj grobe in fine motorike vašega malčka, saj jo je mogoče uporabljati v različnih stopnjah razvoja. Ta mehka žogica z všitim zvončkom bo že zelo kmalu pritegnila malčkovo pozornost in mu vzbudila različne čute.
Njena oblika omogoča enostavno prijemanje, zato pri približno 4-5 mesecih malček začne samoiniciativno prijemati za žogo, ki je v dosegu njegovih oči. Prenašal jo bo iz ene dlani v drugo in obračal, s čimer bo razvijal gibanje zapestja ter koordinacijo roke in oči. Žoga pomaga razvijati sposobnosti ravnotežja in omogoča malčku, da vadi prenašanje predmeta iz ene roke v drugo. Prav tako se ne bo skotalila predaleč, ko jo bo dojenček, ki se uči plaziti, potisnil ali vrgel na tla, zato zagotavlja pravo količino spodbude za doseganje, zaradi svoje mehkobe pa ne poskoči preveč intenzivno, da bi se malček ob tem prestrašil. Kotaljenje žoge naprej in nazaj je tudi način za vzpostavitev družbene vezi med dvema osebama (vi in vaš otrok ali vaš otrok
in sorojenec ali soigralec).
[su_carousel source=”media: 9048,9047″ limit=”10″ target=”blank” width=”468″ height=”740″ items=”1″ title=”no”]
Kako je sestavljena?
zunanji del je sešit iz 100% bombaža z Oeko-tex standardom, polnilo sestavljajo 100% poliestrska vlakna (Oeko-tex® Confidence in textiles Standard 100). Premer žogice cca od 15 – 17
cm, lahko je tudi manjša, 12,5 cm premera, taka je bolj praktična za na lok vozička. V vsako žogico je všit zvonček in trakovi za oprijem ter dodana elastika (mogoče je je preprosto odvezati).
Kaj pa vzdrževanje?
Najbolj priporočljivo je, da jo obrišemo zgolj z vlažno krpo. Če slednje ni dovolj, jo lahko operemo v pralnem stroju skupaj z ostalimi mehkimi igračami, v vrečki za pranje na programu za ročno pranje ali na 30°C – občutljivo (“easy care”) ter posušimo na zraku ali v sušilnem stroju na hladnem programu. Navodila za vzdrževanje navajamo po lastni izkušnji. Vseeno priporočamo, da se žogica uporablja na čistih površinah, saj bo tako manj možnosti, da bi se umazala in bi bilo pranje sploh nujno.
[su_carousel source=”media: 9046,9044,9043″ limit=”10″ target=”blank” width=”1170″ height=”740″ items=”1″ title=”no”]
Rokodelci iz Mirne – medijski odzivi
V decembru 2021 so ZKD Trebnje, društvo Vandrov’c in Jskd OI Trebnje ob podpori Občine Mirna pripravili zanimiv dogodek, ki je del projekta Zgodbe rokodelcev z Mirne. Videe sta ustvarili Alenka Stražišar Lamovšek kot snemalka in montažerka, ter Petra Krnc Laznik, ki je organizirala intervjuje z nami, ustvarjalci, pri predstavitvi pa povezovala program. Nekaj dni pred predstavitvijo je Ines Zgonc, eno od predstavljenih v rokodelk v seriji, torej mojo malenkost, kontaktiral novinar Slovenskih novic Drago Perko, in me povprašal, ali bi želela povedati nekoliko več o mojem delu.
Poslikane skodelice kot božično darilo za sosede
Morda kdo še ne ve, da je bil poslikan porcelan nekak začetek, s katerim sem začela en del svoje samostojne poslovne poti. Ljudje, ki so z menoj rasli tako ali drugače, pa so to večinoma vedeli. Iz takega naslova je prišlo naročilo, ki je vidno na fotkah. Naročnik je skodelice namenil sosedom, ki jih ceni in s katerimi so v zelo dobrih odnosih, ena sicer manjka, je bila za naročnikovo mamo, jaz pa po moji lepi navadi nisem uspela narediti fotke. Za vsako je povedal, kakšen motiv želi, koliko je tudi stara oseba, ki bo obdarovana.
Poleg imen so prostor na skodelicah našle majhne ilustracije – Harry Potter s Hedwig in zlatim zvizom, bager za najmlajšega, okrasje za starša teh otrok, JBL znak za enega od najstnikov, PS znak za drugega. Lepe nežno vijolične orhideje za naročnikovo mamo. Podaril jih je na božični večer, slikce so prišle nepričakovano dan kasneje, in razveselile še mene.
ZAKLJUČEK: Da, še vedno lahko naročite poslikan porcelan po vaših željah pa tudi marsikaj drugega, kjer bom uporabila svoje znanje ilustracije – vsake take zgodbe sem zelo vesela, zanje hvaležna ❤️. Hvala vsem, ki mi date priložnost, da lahko ustvarjam in s tem služim za boljši vsakdan naše družine. Če ne veste kako, lahko uporabite kontaktni obrazec pod zavihkom kontakt, e- naslov trgovina(at)terrarossa.si ali pošljete povpraševanje preko katerega od družbenih omrežij – možnosti je veliko, zato le pogumno z idejami na plan. Pa srečno.
Praznična rokodelska tržnica v Štanjelu
Še en prelep zimski dan je za nami. Fino smo se najedli, napakirali pa hop v Štanjel, kjer nas je že čakala naša stojnica. Dogajanje je spremljal bogat program (Dedek Mraz, voden pohod po Škratjem Krasu, ki ga je pripravil Škrateljc (naša Mini8 se ga je zelo veselila in to pot še kako priporoča – je zelooo uživala)… Sledil je kamišibaj v viteški dvorani in otvoritev čarobnih jaslic. Fanta sta pridno prodajala, spoznali smo nove obraze in se srečali z že poznanimi – vse je bilo lepo srečati v živo.
V naši ponudbi so bile spet pošastne nogavičke Monstermade – letos smo se odločili za potezo 3 za ceno dveh parov – hvala Ireni iz Romantic Espresso za to idejo, zelo nam je prišla prav – saj veste, pošastnih nogavičk ni nikoli preveč 🙂
V naši ponudbi so bile spet pošastne nogavičke Monstermade – letos smo se odločili za potezo 3 za ceno dveh parov – hvala Ireni iz Romantic Espresso za to idejo, zelo nam je prišla prav – saj veste, pošastnih nogavičk ni nikoli preveč :), skodelice in lončki z motivi pošastkov, fanzin Naberi sam, Montessori žogice in slinčki za najmlajše, darilne komplete, ki smo jih ustvarili v sodelovanju s podjetjem Favn d.o.o., spomini, ki smo jih oblikovali in delno tudi ilustrirali za Zavod Divji vrt in zagotovo bi se našlo še kaj.Našo stojnico je grelo sonce, mene pa potem, ko sem morala po našega konjička na 4 kolesih, kuhanček, ki mi ga je prijazno ponudila @fibygaja prav na vhodu, poleg stolpa. Čudovit dan je za nami, sedaj pa v nove zmage v pančevo deželo (ker je jutri dan). Aha, da ne pozabim – naši spletni trgovinici terrarossa.si in monstermade.si vas pričakujeta -sta na voljo 24/7.
Lignji z zelenjavo v pečici po moje
Morska hrana mi ni od nekdaj ljuba, zanjo sem morala nekoliko dozoreti. Med morskimi jedmi najraje izberem lignje, od kar pa sem prvič poskusila tiste z zelenjavo v pečici (krivec za to je restavracija Santa Lucija iz Lucije – toplo priporočam!), bi jedla skoraj samo še take.
Tako sem pričela brskati, kako bi lahko lignje naredila še kako drugače kakor frigane. Našla sem nekaj receptov, ki so se mi zdeli primerni (še najbolj mi je bil všečen na strani gurman.eu), ker pa sem predvsem vizualen človek in rada stvari malo priredim po svoje, objavljam tega mojega, preprostega spodaj. Preprost je zato, ker se sestavine da pretežno dobiti brez večjih težav, priprava pa tudi ni zahtevna.
Tako je pri našem obisku slovenske obale ta restavracija skoraj vedno obvezna postojanka. Ker pa nas je v letošnjem letu presenetila trenutna situacija s COVID19, ki nam je močno onemogočila gibanje po deželi in svobodo, kot smo je vajeni, je bilo temu potrebno prilagoditi tudi kuho. Tako sem pričela brskati, kako bi lahko lignje naredila še kako drugače kakor frigane. Našla sem nekaj receptov, ki so se mi zdeli primerni (še najbolj mi je bil všečen na strani gurman.eu), ker pa sem predvsem vizualen človek in rada stvari malo priredim po svoje, objavljam tega mojega, preprostega spodaj. Preprost je zato, ker se sestavine da pretežno dobiti brez večjih težav, priprava pa tudi ni zahtevna.
Kalamari v pečici z zelenjavo
Potrebujemo (za dve lačni osebi): zavitek zmrznjenih lignjev (še bolje svežih, če imate možnost)-cca. 500g, 4 srednje debele krompirje, 1 manjšo bučko, 10 majhnih paradižnikov (češnjev ali datljev), rdečo papriko, provansalska zelišča (ali pa naredimo miks rožmarina, origana, bazilike, peteršilja, timijana), česen po okusu (lahko v prahu, seveda pa je boljši svež), 1 čebula (najboljše rdeča), 1,5 dl vina (rdeče ali belo – jaz sem uporabila teran), 1 dl vode, poper, sol, oljčno olje, cca. 2 žlici koruznega zdroba (polente), sok 1 limone. Lignje pečemo v pečici v ognjevarno posodi (lončen pekač ali pekač iz jena stekla), če nimamo pokrova, si pripravimo nekaj alu folije, da bomo lignje med peko pokrili.
Pečico ogrejemo na 200°C – 220°C. Lignje očistimo, nasolimo in popopramo (sveže mleti poper je super). Krompir olupimo (če je mlad, še toliko bolje, ga spečemo kar v lupini – pred tem ga dobro operemo s krtačko), narežemo na želeno velikost ali na krhlje, obilno zalijemo z oljčnim oljem, solimo, potresemo s polento (to ga bo naredilo hrustljavega in prispevalo k omaki, ki se bo med peko zgostila), nato dodamo čebulo in zelišča – vse dobro premešamo, da se dobro namasti. V ognjevaren pekač stresemo krompir, nanj položimo lignje. Zalijemo z mešanico vina in vode tako, da odmaknemo sestavine in spodlijemo po dnu pekača. Pekač pokrijemo s pokrovom, če tega nimamo, pa lahko dobro služi alu folija s katero improviziramo pokrov.
Pečemo cca. 45 minut, nato pekač odkrijemo in pečemo še cca 15 minut, da se lignji lepo obarvajo in zapečejo. Postrežemo z limono in tržaško omako – če ne prenašamo dobro česna, ga pred peko ne dodajamo – preliv naredimo tako, da česen in peteršilj drobno sesekljamo ter zmešamo z oljem, limonovim sokom in sveže mletim poprom ter serviramo v manjši posodici.
Dober tek!
Maska za obraz
Dogajanje v zvezi s COVID-19 oz Corona virusom spremljamo povsod okoli nas, pa če si to želimo ali ne. Sama sem kratek čas vse skupaj spremljala s privzdignjeno obrvjo, tudi ukrepe, ki se vežejo na zaščito in tako sem veliko razmišljala tudi o zaščiti najbližjih, o kampaniji ostani doma, koncertih z balkona, ukrepih vlade, širših družbenih posledicah… Veliko sem premišljevala tudi o obraznih maskah, ki jih lahko naredimo iz blaga in v katere vstavimo filter. Prepričale so me šivilje iz UKC Ljubljana – pomislila sem, da je boljša takšna zaščita kot nič, o tem pa sem podebatirala tudi s prijateljico, katere mnenje še posebej cenim – zaključki so bili precej podobni – odločitev o izdelavi pralnih zaščitnih mask je bila jasna.
Spiralična ura
Starec je sedel v zguljenem naslanjaču in zrl star televizor iz ultratekočih kockastih kristalov znamke Feliks. Njegov podolgovat obraz se je nadaljeval v globoko plešo, ki jo je obkrožal venec belih las na vrhu lobanje in je zato izgledal kot podoba nekakšnega svetnika na stenah pravoslavnih cerkva. Z eno roko je segal po svojem najljubšem bananijevem čipsu in si ga pest za pestjo tlačil v usta. Z drugo roko pa je gladil dolgo belo brado, ki mu je segala prek trebuha. Med glajenjem jo je od časa do časa tudi očistil drobtin čipsa, ki so mu padale nanjo.
O kotalečem se jajcu, ki je hotelo videt svet – III.
(Ali trilogija kratkih zgodb o jajcih)
III.
Kure so se sprehajale prosto po dvorišču in kljuvale včasih pičo, včasih travo v ogradi. V lopi so stala gnezda, kjer so kure valile jajca, ki jih je gospodinja vsak dan pobrala v koš in iz njih pripravila včasih omleto, včasih pecivo, včasih pa jih je kar tako spekla na oko za svoje otroke.
O kotalečem se jajcu, ki je hotelo videt svet – II.
II.
Na farmi so bile kokoši v reji strpane v valilne baterije. Vse kar so počele je bilo, da so jedle pičo in valile jajca, ki so padala na zbiralne rešetke. Lastnik reje Vladimir je nato dvakrat na dan prišel z vozičkom in jih je presortiral v kalibre extra velika, velika, srednja in mala ter jih odpeljal v prostor na koncu hale za nadaljnje pakiranje.
O kotalečem se jajcu, ki je hotelo videt svet (Ali trilogija kratkih zgodb o jajcih) – I.
I.
Nóvak je sédel na rob postelje in si pomel oči. Pogledal je skozi okno. Bilo je že svetlo, vendar še dovolj zgodaj, da ni bilo še skoraj nikogar zunaj. Le sem ter tja kak osamljen jutranji sprehajalec.
Nóvak si je nataknil copate in se v bordo žametni jutranji halji odpravil po stopnicah v pritličje. Zavil je v kuhinjo in si zaželel sveže cvrtih jajc.